Godlerifikacija

Poznamo ga kot skladatelja in inštrumentalista, nihče pa se ne zaveda, da je bil gospod tudi komik, zabavljač in po vsej verjetnosti tudi stand-up umetnik. Leta 2006, ob obletnici njegovega rojstva, je izšla zbirka njegovih pisem in zapisov in v njej lahko najdemo dva literarno-komična osnutka, ki ju je mojster začel pisati cca. 1787, a ju ni speljal do konca. Verjetno bi bili v končni verziji komediji z glasbo, kot je Der Schauspieldirektor KV. 486. 

Prvo delo se imenuje Der Salzburger Lump in Wien in izgleda kot neke vrste sinopsis (tekst je pisan v salzburškem narečju):

Prvo dejanje.

Prva scena.

G. Kurjesvinc bere glihkar mamino pismo iz Salzburga, v katerem piše o smrti njegovega očeta. - izguba je boleča, a veseli se očetove zapuščine. - Potem pride

2ga scena.

G. Intrigant - oba se veselita snidenja. - G. Intrigant mu pove kaj vse se je dogodilo odkar sta se nazadnje videla na policiji. -  G. Kurjesvinc svojem prijatelju pove, da bo kmalu na boljšem zaradi očetove smrti; - povedal bi mu več, a se mu mudi vstran. - G. Intrigant ga vpraša, če gre k Fiali ali k Scultetti - G. Kurjesvinc odkima in pove, da gre h Kiči - tako se ločita.

3ja scena.

Gospa v. Scultetti in njena hči.

Ga. v. Scult. se pritožuje, da je ura že 10, G. Kurjesvinca pa od nikoder. - Hči pa je tega prav vesela, saj gre lahko vmes še enega prižgat. - Govorita o različnih stvareh; končno poči.

4ta scena.

G. Kurjesvinc in ostali.

G. Kurjesvinc pravi: podložni služabniki. - Govori se o tem in onem, med drugim tudi o novi operi. - G. v. Kurjesvinc jo vpraša, če je bila notri in če ji je pasalo. - Ga. v. Scultetti pove, da ji sploh ni pasalo. - na vprašanje zakaj? - odgovori, da ji je bilo prevroče. -

Lahko samo ugibamo kako bi se nadaljevalo. V bistvu lahko samo ugibamo zakaj sploh gre. Dejansko ne vemo ničesar. Edino, kar lahko dodam je kanon Liebe Freystädtler KV. 232 (509a), ki ga je dokončal in vsebuje imena iz tega fragmenta:

“Dragi Freystädtler, dragi Gaulimauli, dragi Kurjesvinc, kam greste? K Finti ali k Scultetti? K nobeni od naštetih, ampak h Kiči gre gospod iz Lilijevskega! Ne Freystädtler, ne Gaulimauli, ne Kurjesvinc, ampak gospod iz Lilijevskega.”

Razlika je le pri priimku(?) Fiala in Finta, ostala imena so enaka. Gaulimauli je besedna igra, ki jo je avtor zelo rad uporabljal. Pomeni podobno kot fičfirič ipd.

V kanonih je posebej rad koval svoj, morda nekoliko prostaški, humor. Za primer nekaj naslovov: liži mi rit, o ti osel prokleti, lahko noč ti vol, poleti žrem v vročini, z’lo mal živimo pol pa crknemo…

Drugi fragment se imenuje Die Liebes=Probe (Ein LustSpiel in Drey Aufzügen). Nisem ga prevajal. Sem raje odigral odlomek. Igrajo:

G. Budalo

Rosaura. njegova hči.

Trautel. njuna sobarica

Leander. Rosaurin ljubimec

Klobasko. njegov služabnik

G. von Knedl. Rosaurin drugi ljubimec. služabnik g. Budalo

čarovnica Slinckikotincki.

palčica

velikanka 

Jure Godler

Objavljeno dne 8.04.2008 ob 20:22 Zapisano pod: Aktualno, Knjige, Piši-briši, miks. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.