Godlerifikacija

Tokrat interaktivna magija. Pred ogledom si priskrbite navadno kuhinjsko elastiko zelene barve.

Jure Godler

Zadnje čase (v bistvu že dlje) se veliko sprašujem o moderni klasični glasbi in o vprašanju zakaj je večini ljudem (kar je neizpodbitno dejstvo) neposlušljiva. Kaj se je zgodilo? Vedno je zanimivo pogledati v preteklost in opazovati razvoj glasbe. Od cerkvene vloge do zabavne vloge do t.i. razcepa v zabavno, tokrat z rahlo negativnim prizvokom, in eksperimentalno glasbo.

Zakaj ne morem poslušati moderne eksperimentalne glasbe oz. se v njo vživeti? Zakaj so mi njena sredstva izražanja tako tuja, hladna in neprijetna? Včasih celo naravnost odvratna (tukaj imam v mislih teoretična sredstva, ki so danes “karkoli” napram kvintakordov, sekstakordov, septakordov, elips, sekvenc, fugatov in zadržkov, ki so bili sredstva izražanja oz. glasbeni material, ki so ga uporabljali recimo v klasicizmu)

Rad bi izhajal iz preprostega dejstva, da se človek, ali bolje, človeška čustva v 250 letih niso spremenila in nam je enako neprijetno, če nas kdo pošlje v kurac kot nam je prijetno, če nam kdo reče, da nas ima rad. Skladno s tem ugotavljam, da je katerekoli emocionalne situacije (pa tudi zunanje) izredno priročno izražati z glasbenimi slogi iz preteklosti, od baroka, klasicizma, romantike, impresionizma, pa potem kasneje do -neo slogov, danes pa je moderna klasična glasba polna šumov, razbijanja, cviljenja, nategovanja, rezanja, krvavenja, mukanja in meketanja.

Nadaljujem. So ljudje, ki so danes predstavniki tovrstne usmeritve v glasbi v stanju gledati in ocenjevati “pop” sloge kot manj vredne in “nekaj kar ni umetnost”?

Res je, da sta kakšna Ligeti ali Stockhausen zelo originalna ampak komu na zdravje? Kdo ga posluša in ob njem doživlja sporočilo, ki ga skladatelj sporoča? (izhajamo iz dejstva, da skladatelj takšne glasbe ni blefer) Jaz tega sporočila po zajetnem številu modernih skladateljev, ki sem jih moral študirati v Salzburgu, pri nobenem nisem zasledil oz. razločil.

Takšna ugotovitev me zaskrbi, ker vidim, da v svetu obstaja eksperimentalna glasba, ki se po radijih in na koncertih na veliko predvaja in plačuje a vendarle nima poslušalcev. Tovrstna glasba je simpozij (v smislu eksperimentalnega raziskovanja) in bi morala biti na razpolago ljudem, ki jih to zanima in se na tem področju izpopolnjujejo, ne pa vsiljena povprečnem poslušalcu, za katerega le-ta predstavlja žalitev za ušesa.

Mogoče bom izpadel kot nekakšen pristaš stagnacije v glasbi ampak res ne verjamem, da je poslušljive glasbe po Schönbergu konec.

Jure Godler

P.S.: To, da se danes na originalen način zelo težko izraža čustva se mi zdi izziv.

P.P.S.: Zdaj grem pa čitat tale Batman strip, ki sem si ga danes kupil v knjigarni.

Jenny & George

Type: Sitcom

Year of Production: 2007

Studio: Sunset & Gower

Created by: Aaron Spelling

Produced by: Ivo Lola Ribar

Starring:

Jure Godler

Jennifer Aniston

Synopsis: Jenny and George is your new family sitcom. It is all about the life of Jenny and George. They are a newly-wed couple struggling to survive in the subburbs of Jerusalem. Can they make it in this cruel world? Join us in finding out if Jenny’s wild temper can calm the warm sensibility of George, who was once gay, then straight, then later gay again, then straight again and now a true midget pervert. What happens when Jenny comes home and finds George licking the rug? What happens when Jenny invites some of her friends for a visit and George gets all frisky? What happens when Jenny stabs George and he bleeds to death? Join us and find out. Jenny and George, your new family sitcom.

Press kit ends here.///

Jure Godler